trenutno na sporedu:
Naslov pesmi - Izvajalec
Radio Založba Prodajalna Posredovalnica Foto galerija
Abrahami
Koncerti in predstave
Šport in pikniki
Radijski kolegi
Vinska ljubezen
Avtomobilizem
Vroče poletje 2008
Cleveland
Živalski svet
Turizem - FIJET
WOMEX
 
FIJET - 52. kongres Turčija (2010)
52. kongres FIJET, ki je bil oktobra 2010, je sprva obetal veliko, kasneje pa dal nekoliko manj. Turki so bili namreč predvsem v dneh, ko so svoje goste peljali v Bodrum in na oglede njegove okolice, tudi dokaj neresni, celo nepripravljeni organizatorji srečanja z 200 turističnimi novinarji z vseh celin oz. iz 25 držav, med njimi tudi 13 slovenskih turističnih novinarjev, članov FIJSLOV. Delovni del kongresa z letno skupščino je potekal v Carigradu in ker je mesto na stičišču Evrope in Azije letos kulturna prestolnica Evrope, je bila tudi kongresna tema povezana s kulturo. Turški stanovski kolegi so pripravili vrsto zanimivih ogledov mesta ob Bosporski ožini, ki je seveda vključeval obisk vseh najbolj znanih kulturno zgodovinskih zanimivosti - od sultanove palače Topkapi, Modre mošeje, mogočne cerkve Hagija Sofija, bazarja Kapali Çarsi, rezidence zadnjih turških sultanov Dolmabache, lesenih vil iz otomanskega obdobja, križarjenje po zalivu Zlati rog in pod bosporskimi mostovi. Mostovi povezujejo Azijo in Evropo in vsak dan se po njih z ene celine na drugo prepelje kakšnih 4 milijone ljudi ! Današnja Turčija bo kmalu štela 72 milijonov prebivalcev. Po turški ustavi je Turek vsakdo, ki ima turško državljanstvo, torej ne glede na etnične razlike. Podatkov o etnični pripadnosti uradno ne zbirajo. Priznane pa so tri etnične manjšine: Armenci, Grki in Judje. Večina prebivalcev pripada turški etniji. Med vsemi ne-turškimi narodi pa so najštevilnejši, a nepriznani, Kurdi. Ker niso uradno priznani nimajo nikakršnih etničnih pravic. Turčija v EU ? Država je zelo razvita predvsem v kmetijstvu, saj od tega živi kar polovica prebivalcev, kmetje namreč ne plačujejo davkov, druga pomembna gospodarska veja pa je turizem, nato tekstil, zelo bogata je z rudninami. Glavno mesto je Ankara, največje je Carigrad z 12 milijonov ljudi. Od leta 1920 je demokratična parlamentarna država, ločena od vere; ta pa je pretežno islamska. Prvi, kongresni del je potekal v Carigradu, po nekaj dneh pa smo odleteli na jug, proti Bodrumu. Drugi del srečanja je potekal v Bodrumu na jugu istoimenskega polotoka ob Egejskem morju. V turistični ponudbi na tem območju prevladujejo hotelska naselja, pri katerih storitvah je vključeno vse. Med privlačnostmi za turiste pa so zlasti Bodrum s srednjeveškim gradom in muzejem podmorskih arheoloških najdb in sodobno marino ter arheološki biser Efes s Artemidinim templjem, ki sodi med sedmero čudes starega veka. A kljub temu, da smo videli štrevilne kraje, ki so prava paša za oči, se je v drugem delu spoznavanja Turčije delovno vzdušje precej spremenilo. A ne po naši krivdi ! Vodičke so bile brez znanja angleščine, natakarji povsem neizobraženi, neusklajeni organizatorji, katerim točen čas ne pomeni veliko, nenehno spreminjanje urnika … Pravo nasprotje Kitajcev, gostiteljev prejšnjega kongresa, ki jih tokrat v Turčiji ni bilo. Kitajci so bili imenitni prireditelji srečanja z novinarji, ki pišejo ali kako drugače objavljajo o turizmu, na uradnih srečanjih in tudi s pomočjo lokalnih vodičev smo lahko izvedeli marsikaj, tudi kaj takega, kar še ni javno objavljeno. A Kitajci žal še nimajo dovoljenja, da bi ustanovili svojo, kitajsko podružnico Fijeta. Vsi po vrsti pa so v Turčiji - celo Hrvatje - hvalili slovensko organizacijo 50. srečanja Fijet pred dvema letoma. Oktobra 2011 bo srečanje v Romuniji. Gremo k fotografijam: 1 - 13 - Carigrad. Sledi Bodrum z okolico. Slika 14 - V Turčiji je sto tisoč mošej, samo v Carigradu tri tisoč. V njih vlada veselo, sproščeno vzdušje. Slika 15 - V turistični ponudbi na Bodrumskem polotoku prevladujejo hotelska naselja z »all-inclusive« storitvami. Takšna je tudi Kefaluka. Slika 16 - V zgodovinskem Efesu je ena bolje ohranjenih stavb Celzova knjižnica, kjer je bilo nekdaj 14 tisoč zvitkov rokopisov. Ob poti do nje so na desni ostanki Hadrijanovega svetišča. Slika 17 - Izdelki iz porcelana so praktični in izjemno privlačni. Nekaj bo treba kupiti ! Slika 18 - Prodajalci sadja, predvsem sladkih in sočnih granatnih jabolk, so na vsakem koraku. Slika 19 - Nekdaj vsakdanjost, danes so takšna oblačila folklora in izziv za fotografe. Slika 20 - Ananas ? Ne, le dobro rejene palme. Slika 21 - Mojster steklo oblikuje, barva in na koncu turistični spominek ovrednoti. Slika 22 - Nočni sprehodi v dvoje ob obali ponujajo tudi takšne romantične razglede. Slika 23 - Ob kapeli, ki naj bi bila zadnji dom matere Jezusa Kristusa, stoji dolg zid. Poln je priporočil bogu in želja po zdravju, Slika 24 - V Efesu so tudi ostanki gledališča, kjer je bilo včasih prostora za 24 tisoč ljudi. Slika 25 - Amfore, antične vrče, najdene v morju, hranijo v bodrumskem muzeju. Izdelane so iz sljude in peska z dodatkom citronovca in bile žgane pri temperaturi do 1000 stopinj C. Slika 26 - Pogled na zaliv z marino z bodrumskega srednjeveškega gradu. Slika 27 - Globoko pod bodrumsko trdnjavo so bile ječe. Enega jetnika so pozabili. Naj ga pripeljejo na svetlobo, ga zamenjamo za 30 naših tajkunov. Slika 28 - Eno izmed počitniških letovišč pri Bodrumu. Bazeni, senčniki, hladna pijača, pogled na otoke, mir…Še Radio Sraka te ne moti. Slika 29 - Številne prodajalne v Bodrumu ponujajo zares pestro izbiro. Različne svetilke ter bakrene in keramične posode so paša za oči. Slika 30 - Tu pa je raj za kuharje. Začimbe vseh vrst in vonjav in še marsikaj, kar sodi v (turško) kuhinjo. Slika 31 - Domače olivno milo, vložene olive, skuta, različna zelišča, suho sadje in še kaj na ulici Bodruma. Slika 32 - Če želite lastno karikaturo, jo v Bodrumu dobite v petih minutah. Slika 33 - Na eni strani zaliva, ki ga deli bodrumski grad, so jahte, na drugi številne restavracije. Slika 34 - Zgradbe v letoviščih so največkrat v cvetju. Proti vrhu se vzpenjajo bugenvileje, dokaj razširjene tudi v Sredozemlju. Cvetijo sicer kratek čas, ovršni listi pa so njihov dolgotrajen okras. Slavko Zgonec, hvala za informacijo ! Slika 35 - V sloviti D-marini nedaleč od Bodruma je sidrišče za pet sto jaht in v suhih dokih prostora za še sto. Vse fotografije: Drago Vovk. (Fotografija 35 - arhiv D-marin).

Priloge:

Bodrum - članek za Reporter
velikost datoteke: 60 kb
tip datoteke: DOC
Bodrum - članek za Reporter
velikost datoteke: 2,510 kb
tip datoteke: PDF
 
Copyright © 2005 Radio Sraka d.o.o. Vse pravice pridržane